Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v pogovoru za BBC izrazil globoko zaskrbljenost zaradi, po njegovih besedah, realne grožnje ameriškega vojaškega napada na Kolumbijo. Petro je kritiziral zunanjo politiko Združenih držav Amerike in dejal, da Washington druge države obravnava kot del svojega imperija, kar bi po njegovem mnenju lahko privedlo do mednarodne izolacije ZDA. Opozoril je, da se kolumbijska vojska že pripravlja na morebitno invazijo, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump izjavil, da se mu ideja o vojaški operaciji v Kolumbiji zdi ustrezna. Napetosti med državama so se dodatno zaostrile zaradi Petrova ostrega napada na delovanje ameriške Službe za imigracijo in carine (ICE). Kolumbijski predsednik je agente te službe obtožil, da se obnašajo kot nacistične brigade, kar je odgovor na razširitev operacij ICE pod Trumpovo administracijo v okviru boja proti nezakonitim migracijam in kriminalu. Takšna retorika kaže na popoln prelom v diplomatskih odnosih med tradicionalnima zaveznicama v regiji. Strateški premik v ameriški politiki do Južne Amerike sledi nedavnim ameriškim napadom na Venezuelo in aretaciji predsednika Nicolása Madura. Petrova opozorila prihajajo po neposrednih pogovorih s Trumpom, ki so očitno potrdili bojazni Bogote o širitvi ameriškega vojaškega pritiska na celini. Situacija v regiji ostaja izjemno nestabilna, saj se diplomatski spopadi spreminjajo v neposredne vojaške grožnje.

Ameriško zunanje ministrstvo je odobrilo morebitno prodajo vodenih protitankovskih raket AGM-114R Hellfire in pripadajoče opreme Danski. Celoten paket, ki vključuje do 100 raket, tri testne rakete ter šest izstrelkov M299, je ocenjen na približno 45 milijonov dolarjev. Agencija za obrambno-varnostno sodelovanje (DSCA) je o tej odločitvi že uradno obvestila ameriški kongres, ki mora prodajo še dokončno potrditi. Danska vlada je zaprosila za nakup z namenom krepitve svojih obrambnih zmogljivosti in izboljšanja interoperabilnosti s silami NATO. Rakete Hellfire, ki se primarno uporabljajo za uničevanje oklepnih ciljev z zračnih platform, bodo danski vojski zagotovile sodobno sredstvo za odvračanje in neposredno delovanje v morebitnih konfliktih. Poleg same oborožitve paket vključuje tudi tehnično podporo, logistiko in usposabljanje osebja. Ta odločitev potrjuje tesno obrambno sodelovanje med Washingtonom in Københavnom v okviru severnoatlantskega zavezništva. Po navedbah ameriških uradnikov bo ta prodaja podprla zunanjepolitične in nacionalnovarnostne cilje Združenih držav Amerike, saj bo izboljšala varnost zaveznice, ki ostaja pomembna sila za politično stabilnost in gospodarski napredek v Evropi.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij napovedal predlog proračuna za nacionalno obrambo za leto 2027 v višini 1,5 bilijona ameriških dolarjev. Gre za izrazit porast v primerjavi s proračunom za leto 2026, ki je znašal 901 milijardo dolarjev. Napovedani znesek vključuje sredstva za ambiciozne projekte, kot je tako imenovana zlata kupola, s čimer želi predsednik močno okrepiti vojaško moč Združenih držav Amerike. Predlog je v mednarodni javnosti in pri političnih analitikih sprožil val zaskrbljenosti glede morebitnega izbruha novih oboroženih spopadov in povečanja globalnih napetosti. Kritiki opozarjajo, da bi takšna raven vojaške porabe lahko spodbudila novo oboroževalno tekmo, hkrati pa dodatno obremenila že tako visok ameriški javni dolg. Trumpov načrt temelji na doktrini zagotavljanja miru s pomočjo premoči, vendar nasprotniki poudarjajo tveganja, ki jih prinaša militarizacija zunanje politike. Finančni vidik predloga je tesno povezan s preteklimi zakonodajnimi odločitvami njegove administracije. Glede na prejšnje ocene proračunskega urada, ki so napovedovale povečanje zveznega primanjkljaja zaradi davčnih reform, bi nov obrambni izdatkovni sveženj še dodatno zaostril fiskalni položaj države. Napovedi o rekordni porabi prihajajo v času, ko se Washington sooča z notranjimi razpravami o financiranju zveznih programov in vplivu visokih obrestnih mer na gospodarstvo.

Donald Trump je ponovno zagrozil Iranu z »zelo hudim udarcem«, medtem ko se v državi nadaljujejo protesti. Trump se je pohvalil, da je Rusija umaknila svoje vojne ladje med zasegom ruskega tankerja v severnem Atlantiku, a je Moskva to zanikala. Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla napad na Putinovo rezidenco.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bo 14 večjih naftnih družb v obnovo venezuelske infrastrukture vložilo najmanj 100 milijard ameriških dolarjev. Odločitev sledi vojaškemu zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil, po katerem so Združene države Amerike prevzele dejanski nadzor nad državo. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social pojasnil, da bodo ameriška podjetja popolnoma obnovila naftno infrastrukturo, kar bo omogočilo dolgoročno izkoriščanje obsežnih venezuelskih naftnih rezerv. Zaradi vzpostavljenega sodelovanja z lokalnimi oblastmi je ameriški predsednik preklical drugi val načrtovanih vojaških napadov na Venezuelo. Trump je poudaril, da sta državi začeli dobro sodelovati, in dodal, da se bo v petek v Beli hiši sestal s predstavniki največjih naftnih korporacij, kjer bodo podrobneje dorekli načrte za investicije. Po njegovih besedah bo ta poteza ključno vplivala tudi na regijo, saj meni, da kubanski režim brez podpore Venezuele ne bo uspel preživeti. Napovedane investicije so neposredna posledica stopnjevanja ameriškega pritiska in končne vojaške intervencije, ki je spremenila politično vodstvo v Caracasu. Združene države Amerike nameravajo obdržati nadzor nad državo in njenimi naravnimi viri še več let, pri čemer bo ključno vlogo igrala popolna rekonstrukcija zastarelih črpalnih zmogljivosti, ki so bile v času prejšnjega režima zanemarjene.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek, 8. januarja 2026, napovedal novo fazo vojaškega posredovanja proti narkokartelom z uvedbo kopenskih napadov. V izjavi za televizijsko mrežo Fox News je pojasnil, da bodo Združene države Amerike po dosedanjih letalskih in pomorskih operacijah v Karibih ter Tihem oceanu zdaj začele s »frappami au sol« oziroma kopenskimi napadi. Čeprav Trump ni natančno opredelil geografskih lokacij načrtovanih vojaških akcij, je ostro kritiziral razmere v Mehiki in izrazil obžalovanje nad stanjem v državi, ki jo po njegovih besedah dejansko vodijo kriminalne združbe. Napoved prihaja v času povečanih napetosti v regiji, neposredno po aretaciji Nicolasa Madura. Trump je poudaril, da so bili prejšnji ukrepi proti plovilom kartelov uspešni, vendar za dokončno zatrtje trgovine z drogami ZDA potrebujejo agresivnejši pristop na kopnem. Mehiko je pozval, naj se »ressaisir« (strezni oziroma zbere), saj naj bi bila država pod popolnim nadzorom narkotrafikantov, kar predstavlja neposredno grožnjo ameriški nacionalni varnosti. Analitiki opozarjajo, da bi neposredno vojaško posredovanje na tujem ozemlju brez jasnega privoljenja lokalnih oblasti lahko povzročilo hudo diplomatsko krizo. Trumpova administracija je sicer že pred meseci kartele označila za tuje teroristične organizacije, kar po njihovem mnenju pravno utemeljuje uporabo vojaške sile. Kljub temu podrobnosti o sodelovanju z mehiškimi oblastmi ali časovnem okviru operacij ostajajo neznanka.

Ameriška vesoljska agencija NASA je sprejela precedenčno odločitev o predčasnem končanju misije Crew-11 na Mednarodni vesoljski postaji (ISS). Štiričlanska posadka se bo na Zemljo vrnila približno mesec dni prej, kot je bilo načrtovano, potem ko so pri enem izmed članov posadke odkrili resne zdravstvene težave. Čeprav podrobnosti o naravi bolezni niso javno objavljene, je agencija poudarila, da situacija ne predstavlja neposredne nevarnosti za življenje astronavta, vendar zahteva vrnitev v oskrbo na Zemljo. To je prvi primer v zgodovini delovanja Mednarodne vesoljske postaje, da je bila celotna posadka evakuirana zaradi zdravstvenega stanja posameznika. Vrnitev plovila Crew Dragon je predvidena v prihodnjih dneh, kar je povzročilo tudi odpoved načrtovanih vesoljskih sprehodov in drugih znanstvenih dejavnosti. Misija Crew-11, ki se je začela julija 2025, je vključevala mednarodno zasedbo astronavtov iz Združenih držav Amerike, Japonske in Rusije. Strokovnjaki opozarjajo, da takšne odločitve niso sprejete zlahka, saj logistično in finančno močno obremenijo vesoljski program. Kljub temu NASA poudarja, da je varnost in zdravje posadke na prvem mestu. Dogodek se odvija v času, ko se agencija spopada s proračunskimi rezi in tehničnimi izzivi pri drugih misijah, kar dodatno osvetljuje tveganja, povezana z dolgotrajnim bivanjem ljudi v nizkozemeljski orbiti.

Savdska državna televizija je poročala, da so se člani Južnega prehodnega sveta (STC), glavne separatistične skupine na jugu Jemna, med mirovnimi pogajanji v Rijadu odločili za razpustitev organizacije. Do napovedi prihaja v času globokih razkolov znotraj gibanja in naraščajočih napetosti med Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati (ZAE), ki so doslej podpirali separatiste. Medtem ko so nekateri delegati v Savdski Arabiji potrdili razpustitev, se preostali del vodstva STC na trditve še ni uradno odzval, kar nakazuje na morebiten razkol znotraj same organizacije. Hkrati je Savdska Arabija obtožila Združene arabske emirate, da so voditelju separatistov Ajdarusu al Zubaidiju, ki je v Jemnu obtožen izdaje, pomagali pri begu iz države. Po navedbah savdske vojske naj bi al Zubaidi najprej s čolnom pobegnil v Somalijo, od koder so ga z letalom prepeljali v Abu Dabi. Emirati se na te obtožbe še niso odzvali, incident pa dodatno obremenjuje odnose med sosednjima državama, ki sta dolga leta sodelovali v vojaški koaliciji proti uporniškim Hutijem pod vodstvom Irana. Dogajanje predstavlja pomemben preobrat v večletni jemenski državljanski vojni, saj bi razpustitev STC lahko pomenila konec prizadevanj za odcepitev južnega dela države, vendar hkrati odpira vprašanja o stabilnosti regije ob umiku ključnih političnih akterjev. Situacijo dodatno zapletajo nedavni spopadi v provincah, kjer so sile STC poskušale utrditi svoj položaj pred napovedano razpustitvijo, kar je vodilo v neposredno konfrontacijo med savdskimi in emiratijskimi interesi na Arabskem polotoku.

Predstavnik nemške Krščansko-socialne unije (CSU) Ralph Edelhäusser je pozval Dansko in preostalo Evropo k sklenitvi dogovora z Združenimi državami Amerike glede Grenlandije. Po njegovih besedah bi morali Washingtonu ponuditi tiho koncesijo, ki bi ameriškim silam omogočila namestitev novih vojaških baz na tem strateško pomembnem otoku. Predlog temelji na oceni, da bi s takšno potezo pomirili ameriške težnje po večjem vplivu na tem območju in hkrati okrepili varnostno arhitekturo Severnega Atlantika. Edelhäusser meni, da bi morala Evropa prevzeti pobudo in ZDA ponuditi konkretne pogoje za dolgoročno vojaško prisotnost, s čimer bi preprečili morebitne enostranske pritiske iz Washingtona. Strateška lega Grenlandije postaja v luči spreminjajočih se geopolitičnih razmer na Arktiki vse bolj pomembna za vse velesile. Čeprav je Grenlandija avtonomno ozemlje pod dansko krono, bi takšna odločitev zahtevala usklajevanje med Københavnom, lokalno vlado v Nuuku in zavezniki v okviru zveze NATO.

Stranka Kuomintang (KMT) je predlagala prednostno obravnavo novih načrtov, kot je TPASS, v državnem proračunu, kar je sprožilo kritike Demokratske napredne stranke (DPP). DPP je potezo označila za "samopostrežno" izbiranje proračunskih postavk. Sočasno je potekala razprava o brezplačnih prehranskih paketih za šolarje, pri čemer so se pojavile obtožbe o finančnih manipulacijah. Poleg tega sta KMT in Bela stranka predlagali ustavno obtožbo predsednika Lai Ching-teja, zaradi česar bo 14. in 15. junija potekala javna obravnava.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta António Costa sta se v petek v Damasku sestala s sirskim predsednikom Mohamedom al-Šaro. To je prvi obisk najvišjih predstavnikov Evropske unije v Siriji po padcu režima Bašarja al Asada decembra lani, kar označuje pomemben preobrat v diplomatskih odnosih med Brusljem in Damaskom. Srečanje v predsedniški palači je bilo namenjeno predvsem razpravi o poglobitvi političnega in gospodarskega sodelovanja v obdobju po zamenjavi oblasti. Evropska unija s tem obiskom izkazuje pripravljenost na sodelovanje z novo sirsko prehodno vlado, ki je prevzela vodenje države po desetletjih državljanske vojne. Delegacija je poudarila pomen stabilizacije regije in obnove države, pri čemer bo vloga Evropske unije ključna tako pri humanitarni pomoči kot pri morebitnih prihodnjih razvojnih projektih. Pogovori so se osredotočili na vzpostavitev novih diplomatskih kanalov, ki bi omogočili učinkovitejše reševanje vprašanj migracij in regionalne varnosti. Obisk v Damasku velja za pomemben strateški korak Unije v smeri uveljavljanja svojega vpliva na Bližnjem vzhodu. Čeprav so odnosi še vedno v začetni fazi, srečanje na najvišji ravni sporoča, da Evropa priznava novo politično realnost v Siriji. Obe strani sta izrazili upanje, da bo dialog vodil k dolgoročni stabilnosti in postopnemu vključevanju Sirije v mednarodno skupnost pod novim vodstvom.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung bo prihodnji teden obiskal Japonsko, kjer se bo 13. in 14. januarja v mestu Nara sestal z japonsko premierko Sanae Takaichi. Namen vrha je krepitev bilateralnih vezi ter razprava o ključnih regionalnih, globalnih in gospodarskih vprašanjih. Obisk se bo začel v torek, vključeval pa bo tudi uradno večerjo obeh voditeljev. Neposredno po vrnitvi iz Japonske bo predsednik Lee v Seulu gostil italijansko premierko Giorgio Meloni, ki bo na uradnem obisku v Južni Koreji med 17. in 19. januarjem. Modra hiša je v izjavi za javnost potrdila, da bosta voditelja na vrhu obravnavala vprašanja skupnega interesa, kar nakazuje na intenzivno diplomatsko dejavnost Južne Koreje v začetku leta. Ta diplomatska ofenziva Seula je usmerjena v utrjevanje zavezništev tako v azijsko-pacifiški regiji kot znotraj skupine G7, kjer Italija igra pomembno vlogo. Srečanja bodo osredotočena na stabilnost regije in gospodarsko sodelovanje v času povečanih geopolitičnih tveganj, pri čemer bo poudarek tudi na kulturnih in socialnih odnosih med državami.

Kim Džong Un je v pismu Vladimirju Putinu obljubil trajno in brezpogojno podporo vsem njegovim politikam in odločitvam. Severna Koreja nadaljuje z vojaško in strateško podporo Rusiji.

Posebni predstavnik ruskega predsednika Kiril Dmitrijev se je 7. januarja v Parizu sestal s svetovalcema ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Stevom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem. Srečanje, ki je potekalo v prostorih ameriškega veleposlaništva, je bilo namenjeno razpravi o mirovnem načrtu za Ukrajino, pri čemer sta bili v ospredju dve sporni točki predlaganega sporazuma. Pogovori so se odvijali v času zasedanja tako imenovane koalicije voljnih, ki jo sestavljajo zaveznice Ukrajine. Ruski emisar Dmitrijev velja za zaupnika Vladimirja Putina, njegov obisk na ameriškem diplomatskem predstavništvu pa nakazuje na vzpostavitev neposrednih komunikacijskih kanalov med Moskvo in novo ameriško administracijo. Bela hiša in predstavniki ruskega odposlanca uradnih izjav o vsebini pogovorov niso podali, vendar viri poročajo, da so pogajanja potekala v luči iskanja varnostnih jamstev, ki bi bila sprejemljiva za obe strani. Hkrati se ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pripravlja na morebiten obisk v Washingtonu, kjer bi razpravljal o dvostranskem varnostnem sporazumu z ZDA. Intenzivna diplomatska dejavnost v Parizu sledi nedavnim napetostim, ko je ameriški predsednik Donald Trump drastično skrajšal rok za dosego prekinitve ognja v Ukrajini. Takratni ultimat je sprožil ostre odzive v Kremlju, trenutna tajna pogajanja pa kažejo na poskus deeskalacije in iskanja kompromisa pred morebitnim formalnim mirovnim vrhom. Čeprav podrobnosti o spornih točkah niso javno objavljene, je jasno, da so vprašanja ozemeljske celovitosti in prihodnjih varnostnih ureditev ključna za uspeh teh pogovorov.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je izrazil globoko obžalovanje zaradi odločitve Združenih držav Amerike o umiku iz približno 30 organizacij in pogodb v okviru OZN, vključno s ključnimi telesi na področju podnebnih sprememb. Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja Stéphane Dujarric je v izjavi za javnost poudaril, da bo sistem Združenih narodov kljub odločitvi Bele hiše še naprej odločno izpolnjeval svoje mandate. Guterres je hkrati izpostavil, da vzdrževanje organizacije predstavlja pravno obveznost za vse države članice, kar vključuje tudi ZDA. Napovedani umik ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa sledi seriji preteklih izstopov iz mednarodnih institucij, kar znova vzbuja vprašanja o prihodnosti multilateralnega sodelovanja. Guterres je opozoril, da bi takšna poteza lahko oslabila globalna prizadevanja za reševanje podnebnih vprašanj in drugih mednarodnih izzivov. Kljub zaostrenim odnosom med Washingtonom in New Yorkom sekretariat OZN zagotavlja kontinuiteto dela vseh prizadetih agencij. Ta poteza je tesno povezana s preteklimi odločitvami ZDA, zlasti glede ponovnih izstopov iz Unesca, kar kaže na sistematičen odklon od določenih mednarodnih obveznosti. Generalni sekretar ostaja pri stališču, da je aktivna vloga vseh velesil nujna za učinkovito delovanje svetovne organizacije, vendar poudarja, da procesi znotraj OZN ne bodo zastali zaradi enostranskih odločitev posameznih članic.

Evropska služba za zunanje delovanje (EEAS) ni mogla predložiti konkretnega seznama 19 držav, na katere naj bi Rusija ali njena predhodnica Sovjetska zveza izvedli agresijo v zadnjih 100 letih. Vprašanje je decembra lani na visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kajo Kallas naslovil luksemburški evroposlanec Fernand Kartheiser. Slednji je v uradni poizvedbi zahteval pojasnila glede njenih preteklih izjav, v katerih je trdila, da je Rusija v omenjenem obdobju napadla številne države, nekatere celo večkrat. V uradnem odgovoru, ki je bil objavljen 7. januarja, se diplomatska služba pod vodstvom Kallasove izogiba navajanju konkretnih imen držav. Namesto seznama so v dokumentu zapisali splošne trditve o »izzvanih dejanjih agresije«, vključno z vdori in okupacijami, ki naj bi jih izvajala Moskva. Služba je pojasnila, da so izjave Kallasove vključevale tudi obdobje Sovjetske zveze, katere mednarodnopravna naslednica je današnja Ruska federacija. Evroposlanec Kartheiser je po prejemu odgovora kritiziral diplomatsko službo, češ da po petih tednih priprav niso uspeli podkrepiti svojih navedb z dejstvi. Odgovor EEAS sicer poudarja, da Rusija kot subjekt mednarodnega prava obstaja od 12. junija 1990, vendar vztraja pri interpretaciji zgodovinske odgovornosti za dejanja pred tem datumom, ne da bi pri tem specificirali posamezne konflikte.

Nekdanji visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell je v intervjuju za španski časnik El País poudaril, da Združene države Amerike niso več ključna zaveznica evropskega bloka. Borrell je svojo oceno podal po objavi nove strategije nacionalne varnosti Bele hiše 5. decembra 2025, ki po njegovih besedah prinaša spremenjene zahteve in prioritete Washingtona. Izjave nekdanjega prvega diplomata Unije odražajo vse večje razhajanje v strateških interesih med Brusljem in Washingtonom. Borrell je v pogovoru izpostavil, da se mora Evropa v prihodnje bolj zanašati na lastne sile in razvijati svojo strateško avtonomijo. Njegove besede prihajajo v času, ko se čezatlantski odnosi spopadajo z novimi pritiski, povezanimi z varnostno politiko in gospodarskimi vprašanji. Čeprav so ZDA desetletja veljale za neomajnega partnerja, nekdanji zunanjepolitični predstavnik meni, da so se geopolitična razmerja nepopravljivo spremenila, kar zahteva korenit premik v evropski zunanji politiki in manjše zanašanje na ameriško podporo.

Ameriški vojaški analitik Andrej Martjanov je v izjavi za kanal YouTube zatrdil, da za nedavnimi napadi na rusko ozemlje in zasedena območja v Ukrajini stojijo zahodne obveščevalne službe. Po njegovih besedah so te organizacije odgovorne za usmerjanje napadov z brezpilotnimi letalniki, ki so ciljali na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti, ter za obstreljevanje civilnih objektov, vključno s kavarno v naselju Horli v regiji Herson. Martjanov v svojih trditvah poudarja, da akcije, kot je bil domnevni poskus napada na predsedniško rezidenco, ne bi bile mogoče brez neposredne logistične in obveščevalne podpore Zahoda. Ruska stran te dogodke označuje za teroristična dejanja, Martjanov pa s svojimi izjavami utrjuje narativ o neposredni vpletenosti tujih sil v konflikt. Čeprav analitik ni predložil konkretnih dokazov za svoje navedbe, njegove besede odmevajo v ruskih medijih kot potrditev teorij o zunanji agresiji.

Ruski košarkar Danijil Kasatkin, ki je bil poleti 2025 pridržan v Franciji, je bil zamenjan za francoskega državljana Laurenta Vinatierja, ki je bil v Rusiji obsojen zaradi vohunjenja in označen za tujega agenta. Ruska FSB je objavila video izmenjave.

Kiril Dmitrijev, posebni predstavnik ruskega predsednika za investicijsko in gospodarsko sodelovanje s tujino ter vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF), je pozval države Evropske unije, naj razkrijejo podatke o svojih finančnih interesih in prihodkih v obrambni industriji. Dmitrijev je evropske politike, ki podpirajo nadaljevanje vojaških prihodkov, označil za tiste, ki bi morali javnosti pojasniti svoje koristi od vojne industrije. Ruska stran s temi izjavami poskuša preusmeriti pozornost na domnevne gospodarske motive zahodnih držav pri podpiranju Ukrajine. Dmitrijev poudarja, da bi preglednost prihodkov v obrambnem sektorju razkrila dejanske interese tistih, ki jih je označil za spodbujevalce vojne v Evropi. Izjave so bile podane v kontekstu zaostrovanja retorike med Moskvo in Brusljem glede oboroževanja. Ta poteza ruskega uradnika odraža širšo strategijo Kremlja, ki si prizadeva prikazati vojaško pomoč Zahoda kot sredstvo za ustvarjanje dobička velikih korporacij. Dmitrijev meni, da bi razkritje teh podatkov spremenilo dojemanje javnosti o vojni v Ukrajini in vlogi evropskih vlad v tem konfliktu. Gre za del informacijske vojne, kjer obe strani uporabljata gospodarske podatke za utemeljevanje svojih političnih stališč.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio naj bi se prihodnji teden sestal s predstavniki Danske, da bi razpravljali o Grenlandiji, kar je potrdila tudi ameriška vlada. Republikanski senatorji so izrazili zaskrbljenost zaradi "neodgovorne retorike" v zvezi s tem vprašanjem. V ZDA pa je bilo proti administraciji Donalda Trumpa vloženih že 71 tožb.

Ruski napadi z droni so začasno prekinili oskrbo z električno energijo v celotni regiji Zaporožje in pustili več kot 600.000 gospodinjstev v regiji Dnipropetrovsk brez elektrike. Ukrajinske obrambne sile vzdržujejo obrambne linije okoli Pokrovska, medtem ko Rusija povečuje napade.

Francija in Združeno kraljestvo načrtujeta namestitev do 15.000 vojaških oseb v Ukrajini v primeru sklenitve mirovnega sporazuma z Rusijo, je poročal časnik The Times. Po navedbah virov naj bi vsaka država prispevala približno 7.500 vojakov, ki bi bili zadolženi za usposabljanje ukrajinskih sil, vzdrževanje vojaške opreme ter nadzor nad gradnjo obrambne infrastrukture in skladišč. Ta številka je znatno nižja od prvotnih načrtov, ki so predvidevali širšo koalicijo s 64.000 vojaki, vendar so bili ti ocenjeni kot logistično neizvedljivi. Britanski premier Keir Starmer je poudaril, da bo o morebitni napotitvi enot po prekinitvi ognja odločal parlament. Načrt predvideva vzpostavitev vojaških baz po vsej državi, s čimer bi zagotovili varnostna jamstva in stabilnost po končanju aktivnih spopadov. Kljub uradnim napovedim nekateri analitiki opozarjajo, da bi bila dejanska številka razpoložljivih vojakov lahko še nižja od napovedanih 15.000, medtem ko nemški politiki, kot je Friedrich Merz, opozarjajo, da takšna napotitev brez soglasja Rusije ne bo mogoča. Operacija bi temeljila na določilih pariške deklaracije, ki državam omogoča pošiljanje vojaškega osebja za podporne naloge. Glavni namen prisotnosti evropskih sil bi bil preprečiti ponoven izbruh sovražnosti in zagotoviti tehnično podporo ukrajinski vojski pri upravljanju s sodobnim zahodnim orožjem. Trenutno sta le London in Pariz uradno potrdila pripravljenost za sodelovanje v tej pobudi.

Namestnik vodje kabineta Bele hiše Stephen Miller je v nedavni izjavi podal trditev, da realni svet temeljito upravljata sila in moč. Miller je poudaril, da so tovrstna načela »železni zakoni sveta«, ki prevladujejo nad mednarodnimi pravili in diplomatskimi vljudnostmi. Po njegovih besedah razprave o mednarodnem bontonu ne odražajo dejanskega stanja globalne politike, temveč so v ospredju predvsem zmogljivosti posameznih držav za uveljavljanje lastnih interesov. Takšna retorika odraža premik v zunanji politiki Združenih držav Amerike proti bolj realistični ali celo transakcijski doktrini, ki daje prednost nacionalni moči pred večstranskimi dogovori. Izjava je sprožila odzive v diplomatskih krogih, saj nakazuje na zmanjševanje pomena mednarodnih institucij in norm, ki so bile vzpostavljene po drugi svetovni vojni. Millerjeve besede potrjujejo usmeritev trenutne administracije k politiki moči kot primarnemu sredstvu za doseganje geopolitičnih ciljev.

Tajvanska civilnodružbena organizacija Economic Democracy Union (EDU) je izrazila oster protest proti predlaganim dopolnilom zakona o razvoju oddaljenih otokov, ki jih je vložila poslanka opozicijske stranke Kuomintang (KMT) Chen Yuzhen. Predlog predvideva vzpostavitev posebnih prostotrgovinskih con na otokih Kinmen, Matsu in Penghu, kar bi po mnenju strokovnjakov omogočilo kitajskim podjetjem izogibanje mednarodnim trgovinskim omejitvam. Opozorila se nanašajo predvsem na nevarnost, da bi otoki postali odskočna deska za pranje izvora kitajskega blaga, ki bi se nato pod oznako 'izdelano na Tajvanu' izvažalo na tuje trge. Kritiki trdijo, da bi takšna zakonodaja resno ogrozila verodostojnost Tajvana v mednarodni trgovini in neposredno škodovala tekočim pogajanjem o carinskih tarifah z Združenimi državami Amerike. Po navedbah predstavnikov EDU bi uvedba teh con oslabila nadzor nad poreklom blaga, kar bi ZDA lahko spodbudilo k uvedbi povračilnih ukrepov ali dodatnih carin na celoten tajvanski izvoz. Zakonski predlog, ki je že prestal obdobje parlamentarnega usklajevanja, bi lahko bil v zakonodajnem dvoru potrjen že v tem tednu, kar stopnjuje pritiske na vlado v Tajpeju, da zaščiti ekonomske interese države pred vplivi Pekinga.

Washingtonski think-tank je v svojem najnovejšem poročilu podrobno analiziral posledice morebitne neuspešne kitajske invazije na Tajvan. Študija ocenjuje, da bi se kitajska stran v primeru stopnjevanja konflikta v obsežno vojno spoprijela z ogromnimi izgubami, pri čemer naj bi število ubitih vojakov Ljudske osvobodilne vojske doseglo okoli 100.000. Takšen vojaški neuspeh bi po mnenju analitikov povzročil tudi nepopravljivo škodo kitajskemu mednarodnemu ugledu in vplivu, ki bi se lahko vrnil za več desetletij nazaj. Poročilo izpostavlja, da bi mednarodna skupnost v primeru agresije verjetno sprejela ostre kazenske ukrepe. Ti bi lahko vključevali množične izgone kitajskih diplomatov, prekinitev diplomatskih odnosov s Pekingom in celo uradno priznanje neodvisnosti Tajvana s strani številnih držav. Avtorji poročila poudarjajo, da bi takšen scenarij za Kitajsko pomenil ne le vojaški poraz, temveč tudi popolno diplomatsko in geopolitično osamitev na svetovnem prizorišču. Dokument služi kot opozorilo pred tveganji, ki bi jih prinesla odločitev za vojaško rešitev tajvanskega vprašanja.

Načelnik štaba nigerijskih letalskih sil, letalski maršal Sunday Kelvin Aneke, je med 5. in 6. januarjem 2026 v San Diegu vodil strateške pogovore z visokimi predstavniki vlade Združenih držav Amerike in podjetja Bell Textron. Osrednji namen srečanja v Kaliforniji je bil pospešitev postopkov za dobavo 12 bojnih helikopterjev tipa AH-1Z Viper, ki jih Nigerija kupuje za posodobitev svoje vojaške flote. Delegacija je v okviru pregleda vodenja programa podrobno preučila logistične in tehnične vidike prevzema plovil. Projekt nabave helikopterjev predstavlja ključni del nigerijskih prizadevanj za krepitev varnostnih zmogljivosti v boju proti notranjim grožnjam in terorizmu. Srečanje je služilo usklajevanju časovnih okvirov dobave in zagotavljanju, da bodo vsi tehnični standardi izpolnjeni v skladu s pogodbenimi določili. Nigerijska stran je poudarila nujnost hitre integracije teh zračnih zmogljivosti v operativno uporabo. Sodelovanje med Abujo in Washingtonom na področju obrambe se s tem obiskom dodatno poglablja, saj helikopterji AH-1Z Viper veljajo za eno najsodobnejših platform za neposredno zračno podporo. Pogovori so vključevali tudi vprašanja dolgoročnega vzdrževanja in usposabljanja nigerijskih pilotov ter tehničnega osebja, kar bo zagotovilo učinkovito uporabo nove opreme v zahtevnih varnostnih razmerah v regiji.

V Vientianu se je zaključil 12. kongres Laoške ljudske revolucionarne stranke (LPRP), na katerem so delegati ponovno izvolili Thonglouna Sisoulitha za generalnega sekretarja centralnega komiteja za mandatno obdobje 2026–2030. Prvo plenarno zasedanje novega komiteja je potrdilo ključne vodstvene položaje in začrtalo usmeritve za prihodnjih pet let, vključno s ciljem doseganja šestodstotne letne gospodarske rasti. Laos si s sprejetim petletnim načrtom prizadeva preseči status najmanj razvite države ter okrepiti nacionalno neodvisnost in blaginjo. Ob uspešnem zaključku kongresa je vietnamska delegacija pod vodstvom posebnega odposlanca Le Hoai Trunga obiskala sosednjo državo in prenesla čestitke generalnega sekretarja Komunistične partije Vietnama To Lama. Vietnam je dogodek označil za zgodovinski mejnik in zmago v dvostranskih odnosih, ki temeljijo na strateški koheziji in tesnem sodelovanju med partijama. Voditelji so poudarili pomen mirnega in enotnega Laosa za stabilnost v regiji. Načrti za obdobje do leta 2030 vključujejo šest glavnih razvojnih ciljev, ki se osredotočajo na modernizacijo države in poglabljanje teoretičnega sodelovanja s strateškimi partnerji. Uspešna izvedba kongresa po mnenju uradnega Hanoja potrjuje trdnost laoške revolucionarne poti in zagotavlja nadaljnji razvoj političnih ter ekonomskih vezi med državama v okviru jugovzhodne Azije.

Nizozemski medij AD je v svoji redni rubriki in podkastu spodbudil javno razpravo o vprašanju, ali Združene države Amerike še vedno predstavljajo vzor demokracije v sodobnem svetu. Prispevek izpostavlja dilemo med tistimi, ki menijo, da je ameriški sistem zaradi politične polarizacije izgubil svojo kredibilnost, in tistimi, ki trdijo, da se Evropa od ameriškega modela še vedno lahko marsikaj nauči. Razprava se odvija v luči naraščajočih vprašanj o stabilnosti ameriških institucij in vplivu tamkajšnjega političnega dogajanja na globalne demokratične standarde. Uporabniki in poslušalci so pozvani k podajanju lastnih mnenj o tem, ali so ZDA v očeh mednarodne javnosti že izgubile status vodilne demokratične sile ali pa so njihove izkušnje dragocene za razvoj drugih demokracij. Prispevek ne podaja dokončnih zaključkov, temveč služi kot platforma za analizo javnega mnenja o stanju čezatlantskih odnosov in vrednot. Poudarek je predvsem na vprašanju, kako so se percepcije ameriške ureditve spremenile v zadnjem obdobju in kakšen pomen ima to za prihodnost zahodnega liberalnega reda.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je v Ankari srečal z omanskim kolegom Sayyidom Badrom Hamadom Al Busaidijem, s katerim sta v okviru uradnega obiska obravnavala ključna vprašanja dvostranskega sodelovanja in trenutne geopolitične razmere v regiji. Po poročanju turških medijev sta se diplomata osredotočila na krepitev gospodarskih vezi ter usklajevanje stališč glede varnostne situacije na Bližnjem vzhodu. Fidan je po srečanju poudaril pomen stabilnosti v Zalivu in širši regiji, kar predstavlja skupni interes obeh držav. Poleg srečanja z omanskim predstavnikom je minister Fidan opravil tudi ločen pogovor s pakistanskim zunanjim ministrom, kar nakazuje na intenzivno turško diplomatsko aktivnost v smeri islamskega sveta. Na skupni tiskovni konferenci z Al Busaidijem je Fidan podal izjave o napredku pri uresničevanju predhodnih dogovorov in napovedal nadaljnje investicijske projekte, ki bodo povezali gospodarstvi Turčije in Omana. Razpravljala sta tudi o humanitarni krizi v Gazi in potrebi po trajnejši rešitvi palestinskega vprašanja. Diplomatska srečanja potekajo v času, ko Turčija aktivno poskuša utrditi svojo vlogo regionalnega posrednika in stabilizatorja. Obisk omanskega ministra potrjuje strateško naravnanost Ankare k diverzifikaciji zavezništev in krepitvi vpliva v arabskem svetu. Turška diplomacija tako nadaljuje z vrsto visokih srečanj, ki vključujejo vprašanja od energetske varnosti do mirovnih pogajanj v sosednjih regijah, kar je bilo opazno tudi pri nedavnih prizadevanjih v kavkaškem konfliktu.

Družine in prijatelji žrtev so v Kanadi obeležili šesto obletnico sestrelitve potniškega letala družbe Ukraine International Airlines na letu PS752, ki so ga iranske sile sestrelile nad Teheranom. Spominske slovesnosti so potekale v provincah Ontario in Britanska Kolumbija, kjer so se poklonili 176 ljudem, ki so izgubili življenje v tragičnem dogodku leta 2020. Med žrtvami je bilo 55 kanadskih državljanov in 30 oseb s stalnim prebivališčem v Kanadi. Letalo je bilo tarča dveh iranskih raket le nekaj minut po vzletu z letališča v Teheranu. Iranske oblasti so kasneje priznale, da so letalo sestrelile pomotoma, kar so pripisale človeški napaki v času povečanih napetosti z Združenimi državami Amerike. Svojci žrtev še vedno zahtevajo polno odgovornost in transparentnost s strani iranskega režima glede okoliščin napada. Dogodki v Kanadi služijo kot opomin na nerešena vprašanja glede mednarodne pravičnosti in varnosti v civilnem letalstvu. Kanadska vlada in mednarodni partnerji si še naprej prizadevajo za odškodnine in kazensko pregon odgovornih, medtem ko se družine spopadajo z dolgotrajno izgubo in pomanjkanjem dokončnih odgovorov o dogodku, ki je pretresel svetovno javnost.

Ameriški predsednik Donald Trump je podprl pobudo za uvedbo novega paketa sankcij proti Ruski federaciji, kar je v Washingtonu potrdil senator Lindsey Graham. Novi ukrepi so usmerjeni predvsem v omejevanje ruskih prihodkov iz prodaje nafte, pri čemer bodo pod udarom tudi tuji kupci ruskih energentov. Gre za stopnjevanje gospodarskega pritiska na Moskvo, s katerim želi ameriška administracija omejiti finančne vire za rusko vojaško dejavnost. Ta poteza sledi Trumpovim predhodnim opozorilom, da bodo države, ki trgujejo z Rusijo, občutile posledice v obliki sekundarnih sankcij. Posebna pozornost je namenjena kupcem ruske nafte, saj želi Washington prekiniti ključne poti za financiranje ruskega proračuna. Čeprav Moskva uradno trdi, da je njeno gospodarstvo postalo odporno na zahodne omejitve, ameriška stran verjame, da bodo novi ukrepi povzročili dodatne težave ruskemu energetskemu sektorju. Odločitev o sankcijah predstavlja del širše strategije Trumpove administracije, ki vključuje tudi grožnje s carinami za države, ki ne sledijo ameriški zunanji politiki. Vključitev Lindseyja Grahama v proces potrjuje, da znotraj republikanske stranke obstaja podpora za ostrejši pristop do Kremlja, kljub včasih nepredvidljivi retoriki predsednika Trumpa.

Somalijska vlada je zanikala obtožbe ZDA, da so oblasti v Mogadišu uničile skladišče Svetovnega programa za hrano (WFP), ki ga financirajo ZDA. Vlada trdi, da je pomoč WFP še vedno pod nadzorom agencije ZN.

Izraelska nacionalna televizija je na podlagi najnovejših obveščevalnih ocen poročala, da Iran trenutno ne pripravlja neposrednega napada na Izrael. Po navedbah izraelskih virov v regiji niso zaznali neobičajnih premikov ali vojaških dejavnosti, ki bi kazale na skorajšnjo agresijo s strani teheranskega režima. Poročilo prihaja v času povečanih napetosti, vendar izraelski obrambni sektor ocenjuje, da se razmere trenutno ne stopnjujejo v smeri takojšnjega vojaškega spopada. Analitiki v Tel Avivu poudarjajo, da kljub ostri retoriki iranskih oblasti dejansko stanje na terenu ne potrjuje priprav na obsežno ofenzivo. Izraelski mediji so v svojih analizah priznali, da so trenutne varnostne razmere stabilnejše, kot je bilo sprva pričakovano, kar zmanjšuje neposredno nevarnost za prebivalstvo v kratkoročnem obdobju. Kljub umirjenim poročilom izraelske varnostne sile ostajajo v stanju pripravljenosti, saj se zavedajo možnosti hitrih sprememb v regionalni dinamiki. Poudarek obveščevalnih služb ostaja na spremljanju morebitnih premikov raketnih enot in brezpilotnih letalnikov znotraj Irana, ki bi lahko pomenili spremembo strategije Islamske republike.

Libanonska vojska je sporočila, da je zaključila prvo fazo načrta za razorožitev Hezbolaha, ki zajema območje med izraelsko mejo in reko Litani.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da ne izključuje možnosti konca vojne z Rusijo do sredine leta 2026. Ta izjava prihaja v času, ko se Ukrajina spoprijema z intenzivnimi ruskimi napadi in hkrati poskuša okrepiti svoje obrambne zmogljivosti. Zelenski je ob tem poudaril, da so pogajanja z zavezniki dosegla nov mejnik, kar bi lahko prispevalo k hitrejšemu zaključku konflikta. Medtem ko se odvijajo diplomatske dejavnosti, se na terenu nadaljujejo spopadi. Ruske sile so nedavno izvedle nove napade z droni na Odeso, pri čemer so po ukrajinskih navedbah umrli najmanj dve osebi. Hkrati se Ukrajina spopada z izzivi pri novačenju vojakov, kar je predsednika Zelenskega privedlo do podpisa zakona, ki omogoča prostovoljno vojaško službo za državljane, starejše od 60 let. To kaže na resnost situacije na fronti in potrebo po dodatni delovni sili. Izjave Zelenskega o morebitnem koncu vojne do sredine leta 2026 so optimistične, a hkrati opozarjajo na dolgotrajnost konflikta. Kljub temu Ukrajina aktivno išče rešitve in krepi svojo obrambo, med drugim z razvojem programa dronov, ki se je izkazal za ključnega pri obrambi in napadih na ruske cilje, kot je bil nedavni uničujoči napad na ruski vojaški objekt v Stavropolu.

Bangladeška nacionalna letalska družba Biman Bangladesh Airlines je napovedala ponovno vzpostavitev neposrednih letov med Dako in Karačijem, ki se bodo začeli 29. januarja. Gre za prvo redno letalsko povezavo med državama po letu 2012, leti pa bodo sprva potekali dvakrat tedensko. Ta korak velja za pomemben diplomatski in gospodarski premik, saj so morali potniki doslej uporabljati povezovalne lete preko zalivskih vozlišč, kot sta Dubaj in Doha. Odločitev o obnovitvi letov sledi obdobju intenzivnega izboljševanja odnosov, ki so bili pod prejšnjo bangladeško premierko Sheikh Hasino precej zaostreni. Po njenem lanskem odstopu in odhodu v izgnanstvo se je diplomatska klima med državama hitro otoplila. Poleg letalskega potniškega prometa se krepi tudi pomorska trgovina; novembra 2024 so tovorne ladje iz Karačija po dolgem času spet začele pluti v ključno bangladeško pristanišče Chittagong. Predstavniki letalske družbe in diplomatski krogi poudarjajo, da bo ponovna vzpostavitev povezav olajšala poslovna potovanja, spodbudila turizem in omogočila lažja srečanja družin, ki so razpete med obema državama. Pakistan si je za ta korak aktivno prizadeval, kar je potrdil tudi pakistanski visoki komisar v Bangladešu Imran Haider na nedavnih srečanjih z začasno vlado v Daki.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je javno izpostavil neučinkovitost ruskih sistemov zračne obrambe, ki so nameščeni v Venezueli. Po nedavnem ameriškem letalskem napadu na cilje v tej latinskoameriški državi je Hegseth poudaril, da ruska tehnologija, ki bi morala varovati venezuelski zračni prostor, ni izpolnila pričakovanj oziroma ni preprečila operacije sil Združenih držav Amerike. Minister je v svojih izjavah neposredno naslovil kakovost ruske vojaške opreme in dejal, da se omenjeni sistemi niso izkazali za učinkovite. Njegovi komentarji so sledili analizi operativnih podatkov po napadu, ki so potrdili, da venezuelska obramba ni uspela pravočasno zaznati ali nevtralizirati ameriških zračnih sil. S tem je Washington poslal jasno sporočilo o tehnološki premoči zahodnega orožja nad ruskimi obrambnimi sistemi, ki jih Ruska federacija prodaja svojim zaveznikom po svetu. Dogodek dodatno zaostruje odnose med Washingtonom in Caracasom ter hkrati postavlja pod vprašaj zanesljivost ruske vojaške pomoči v regiji.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je prispel v Bejrut na svojo četrto potovanje po prevzemu funkcije. Namen obiska je srečanje in pogovori z libanonskimi uradniki. Med obiskom, ki se je začel danes, bo minister Aragči razpravljal o različnih temah, vključno z regionalnimi vprašanji in dvostranskimi odnosi med Iranom in Libanonom. Poseben poudarek bo na razpravah o morebitnih grožnjah, ki jih predstavlja izraelski režim, kot je sam napovedal. To kaže na Iranovo zaskrbljenost glede varnostne situacije v regiji in njegovega vpliva na Libanon. Pričakuje se, da bodo pogovori vključevali tudi širše regionalne izzive, saj Iran aktivno spremlja dogajanje na Bližnjem vzhodu. Obisk poudarja kontinuirano diplomatsko dejavnost Irana v regiji in njegovo željo po krepitvi odnosov z Libanonom.

Nekdanji podpredsednik Združenih držav Amerike Mike Pence se je v sredo zvečer v pogovoru za televizijsko hišo CNN zavzel za sklenitev finančnega dogovora, s katerim bi ZDA pridobile nadzor nad strateško pomembnim otokom Grenlandija. Pence je s tem predlogom ubral drugačno pot od predsednika Donalda Trumpa, ki v svojih razmišljanjih o prihodnosti otoka ni izrecno izključil niti vojaških možnosti. Pence je poudaril, da bi morebitna vojaška opcija za prevzem otoka lahko povzročila globoko krizo znotraj zveze NATO, saj je Grenlandija sestavni del Kraljevine Danske, ki je ključna zaveznica ZDA. Namesto tega predlaga pragmatičen finančni prevzem, ki bi po njegovem mnenju utrdil ameriške strateške interese na Arktiki, ne da bi pri tem ogrozil stabilnost mednarodnih zavezništev. Vprašanje Grenlandije postaja v krogih Bele hiše vse pogostejša tema pogovorov, predvsem zaradi njene geopolitične lege in bogatih naravnih virov. Razhajanja med Trumpom in Pencem glede načina pridobitve otoka kažejo na različne pristope znotraj ameriške administracije do vprašanja ozemeljske širitve in odnosov z evropskimi zaveznicami.

Po poročanju New York Times naj bi ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Podpredsednica Venezuele, Delsy Rodriguez, je na zasedanju Sveta za nacionalno obrambo izjavila, da je Maduro edini zakoniti predsednik in da so ZDA začele vojaško agresijo. Trump je izjavil, da ZDA ne bodo napadle Kube in da ne bodo namestile vojakov v Venezueli, če bo podpredsednica Rodriguez sodelovala z Washingtonom. ZDA naj bi ohranile omejitve na venezuelsko nafto, da bi ohranile vpliv na Caracas.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ZDA si ameriški predsednik Trump prizadeva, da bi ameriška naftna podjetja izkoristila venezuelske naftne rezerve, ki so največje na svetu. To je povzročilo rast cen delnic energetskih podjetij in cen nafte. Nekateri strokovnjaki menijo, da bi to lahko dolgoročno ogrozilo naftno industrijo v Alberti.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da Srbija v primeru ameriškega zavzetja Grenlandije, avtonomnega ozemlja Danske, ne bi neposredno posegala v spore ali vojne. Poudaril je, da bi Srbija v takšnem primeru sicer zagovarjala spoštovanje mednarodnega javnega prava in ozemeljske celovitosti, vendar bi se vzdržala ostrih izjav. Vučić je ob tem izpostavil dvojna merila mednarodne skupnosti glede vprašanja suverenosti. Kritično se je odzval na retoriko tistih, ki se zdaj sklicujejo na Ustanovno listino Združenih narodov, medtem ko so v preteklosti po njegovih besedah ravnali drugače v primeru srbskih državnih interesov. Njegove izjave so usmerjene v poudarjanje srbske nevtralne drže in opozarjanje na nedoslednost velesil pri uporabi načel mednarodnega prava.

Tiskovni predstavnik parlamentarnega odbora za nacionalno varnost in zunanjo politiko je sporočil, da sta se današnje seje odbora udeležila zunanji minister in namestnik ministra za notranje zadeve. Glavni temi pogovorov sta bili analiza trenutnih varnostnih razmer v Iranu ter spremljanje političnih pretresov v Venezueli. Oblasti so ob tem zagotovile, da je varnost v državi stabilna in pod nadzorom. Na področju zunanje politike je bilo izpostavljeno krepitev strateškega sodelovanja na osi Iran-Rusija-Kitajska, kar Teheran vidi kot ključen dejavnik za regionalno stabilnost. Glede odnosov z Washingtonom je tiskovni predstavnik poudaril, da trenutno ne potekajo nobena pogajanja z Združenimi državami Amerike. Kljub temu je pustil odprta vrata za morebitne prihodnje stike, če bi državni vrh ocenil, da je takšna priložnost v skladu z nacionalnimi interesi.

V Londonu so uradno odprli veleposlaništvo države Palestine, kar je palestinski veleposlanik v Londonu označil za "zgodovinski trenutek". Otvoritev sledi priznanju Palestine s strani Združenega kraljestva več kot tri mesece prej in po dveh letih genocida v Gazi.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno stopnjeval napetosti v mednarodni trgovini z napovedjo možnega povišanja carin na indijsko blago. Razlog za morebitne nove omejitve je indijsko vztrajanje pri nakupih ruske nafte, kar Washington vidi kot neskladje s svojo zunanjo politiko in prizadevanji za mir v Ukrajini. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike zaradi njegove carinske politike postale močnejše in bolj spoštovane, hkrati pa je Indijo pozval k omejitvi nakupov energentov iz Rusije. Predsednik je v ponedeljek objavil, da bodo skupni prihodki iz naslova carin presegli 600 milijard dolarjev. Po njegovih besedah ta sredstva krepijo ameriško gospodarstvo, ki po nekaterih kazalnikih presega ostale države skupine G7. Kljub optimizmu administracije pa kritiki in nekateri kmetijski sektorji opozarjajo na negativne posledice trgovinskih vojn, zlasti na povračilne ukrepe drugih držav, ki bi lahko prizadeli ameriški izvoz in povečali stroške za domače potrošnike.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen bo ta teden obiskala Sirijo, kar bo njen prvi obisk v tej državi po padcu režima Bašarja al Asada. Po navedbah glavne tiskovne predstavnice Paule Pinho se bo von der Leynova v Siriji mudila v okviru širše bližnjevzhodne turneje, ki vključuje tudi postanka v Jordaniji in Libanonu. Namen diplomatske misije je predvsem podpora mednarodnim prizadevanjem za obnovo države in krepitev sodelovanja med Evropsko unijo ter novimi sirskimi oblastmi. Evropska unija s tem obiskom izkazuje namero po aktivni vlogi pri stabilizaciji regije po desetletjih državljanske vojne. Poleg humanitarnih vprašanj bodo pogovori osredotočeni na institucionalno prenovo in načrte za povojno rekonstrukcijo, ki pridobivajo na pomenu po nedavni zamenjavi oblasti v Damasku. Obisk velja za pomemben signal mednarodne skupnosti sirskemu ljudstvu in sosednjim državam, ki so močno obremenjene z begunska krizo.

Direktor srbske vladne pisarne za Kosovo in Metohijo Petar Petković je ostro kritiziral kosovskega premierja Aljbina Kurtija in ga označil za glavno grožnjo stabilnosti v regiji. Po Petkovićevih navedbah Kurti načrtno gradi podobo vojnega voditelja, kar po njegovem mnenju dodatno zaostruje napetosti na Balkanu. Izjave prihajajo v času povečanih diplomatskih trenj med Beogradom in Prištino glede statusa severa Kosova. Petković trdi, da Kurti s svojimi dejanji in retoriko spodkopava mirovna prizadevanja ter se izogiba obveznostim, ki so bile dogovorjene v okviru dialoga pod okriljem Evropske unije. Srbska stran poudarja, da takšna politika vodi v destabilizacijo celotnega Zahodnega Balkana, kar vzbuja zaskrbljenost tudi v mednarodni skupnosti.

Namestnica generalnega sekretarja Združenih narodov Amina Mohammed je v nedeljo izrazila globoko zaskrbljenost nad sistematičnim kršenjem človekovih pravic žensk in deklic v Afganistanu. V svojem javnem pozivu je mednarodno skupnost pozvala, naj ne spregleda diskriminacije, s katero se soočajo milijoni Afganistank, ki jim oblasti omejujejo dostop do izobraževanja, zaposlovanja in svobode gibanja. Po njenih besedah so ženske v državi tarča strogih omejitev, ki neposredno spodkopavajo njihovo varnost in temeljne človekove pravice. Predstavniki Islamskega emirata Afganistan, ki ga vodijo talibani, tovrstne očitke vztrajno zavračajo. Trdijo, da so pravice žensk v državi zagotovljene v skladu z njihovim tolmačenjem islamskega prava oziroma šeriatskega prava. Kljub tem zagotovilom pa poročila s terena in mednarodne organizacije opozarjajo na zaostrovanje represije, ki vključuje aretacije in zlorabe zaradi neupoštevanja strogih pravil oblačenja ali javnega nastopanja. Razmere se dodatno zaostrujejo v luči prisilnega vračanja beguncev iz sosednjih držav, kar povečuje humanitarno stisko v regiji.

Indija je 1. januarja 2024 uradno uvedla novo kategorijo elektronskih poslovnih vizumov, imenovano e-B-4, ki je specifično namenjena kitajskim poslovnežem in strokovnjakom. Nova uredba omogoča lažji prihod kitajskih državljanov v državo za namene namestitve in zagona industrijske opreme, nadzora kakovosti, vzdrževanja, oblikovanja obratov ter usposabljanja kadrov. Postopek pridobitve vizuma se po novem v celoti izvaja prek spleta, kar pomeni, da vlagateljem ni več treba obiskovati veleposlaništva ali posrednikov. Po navedbah indijskega veleposlaništva v Pekingu bo postopek izdaje vizuma trajal od 45 do 50 dni, dovoljeno obdobje bivanja v Indiji pa znaša do šest mesecev. Ukrep je bil sprejet zaradi naraščajočega povpraševanja po poslovnih vizumih, hkrati pa indijskim podjetjem omogoča, da lažje povabijo kitajske strokovnjake za ključne tehnične in vodstvene naloge. Indijska podjetja, ki želijo povabiti kitajske državljane, se morajo predhodno registrirati v sistemu, kar dodatno formalizira in nadzoruje pretok strokovnega kadra med državama.

Podpredsednica Fundacije Hejdar Alijev Leyla Aliyeva se je med obiskom v Maskatu sestala s prvo damo Sultanata Oman, njeno visokostjo Sayyido Ahad bint Abdullah bin Hamad Al Busaidiyah. Srečanje je bilo namenjeno krepitvi kulturnih in humanitarnih vezi med Azerbajdžanom in Omanom, pri čemer sta sogovornici razpravljali o projektih na področju dobrodelnosti in ohranjanja kulturne dediščine. Obisk Aliyeve v Omanu poudarja prizadevanja Fundacije Hejdar Alijev za širjenje mednarodnega sodelovanja na področju socialnega varstva in kulture. Strani sta izmenjali mnenja o možnostih prihodnjega sodelovanja med institucijami obeh držav, s poudarkom na opolnomočenju žensk in podpori izobraževalnim programom. Pogovori so potekali v prijateljskem vzdušju, kar potrjuje dobre diplomatske odnose med Bakujem in Maskatom.

Švicarski zvezni svet je po ameriški operaciji v Caracasu zamrznil vse premoženje odstavljenega venezuelskega voditelja Nicolasa Madura in njegovega kroga.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je v petek, 5. januarja, opravil obsežen pogovor s predstavniki lokalnih televizijskih postaj. Po informacijah iz urada predsednika države je srečanje potekalo v uradnih prostorih, kjer je voditelj države odgovarjal na vprašanja o aktualnih družbenopolitičnih razmerah v državi in regiji. Vsebina intervjuja se osredotoča na prihodnje državne načrte in odzive na mednarodno dogajanje. Televizijske hiše so napovedale predvajanje celotnega pogovora v večernih urah istega dne. Čeprav podrobnosti odgovorov v začetnih poročilih niso bile v celoti razkrite, so uradni viri poudarili pomen rednega komuniciranja predsednika z domačo javnostjo prek nacionalnih medijev. Gre za uveljavljeno politično prakso, s katero Alijev predstavlja svoja stališča o ključnih nacionalnih vprašanjih.

Nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) je objavil kritično analizo srbskega gospodarstva, v kateri državi napoveduje težke ekonomske čase. Po poročanju časnika so glavni razlogi za gospodarsko nazadovanje Srbije množično nezadovoljstvo državljanov, ameriške sankcije proti Naftni industriji Srbije (NIS) ter domnevni zlom zunanje politike predsednika Aleksandra Vučića. Analiza poudarja, da se je Vučićeva strategija vzdrževanja dobrih odnosov z vsemi svetovnimi velesilami izkazala za neuspešno v trenutnih geopolitičnih razmerah. Posebej izpostavljajo vpliv sankcij na energetski sektor, ki neposredno omejujejo delovanje NIS, kar v kombinaciji z notranjepolitičnimi pritiski in protesti državljanov ustvarja nestabilno okolje za tuje naložbe in dolgoročno gospodarsko rast države.

Tara Reade, nekdanja pomočnica v uradu tedanjega senatorja Joeja Bidna in sedanja kolumnistka pri medijski hiši RT, je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo RIA Novosti izpostavila, da je Biden že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjal izrazito ostro politiko do Rusije. Po njenih navedbah so njegove osebne politične ambicije in načrti proti Moskvi koreninili že v času njegovega delovanja v ameriškem senatu, kar naj bi neposredno vplivalo na kasnejše poslabšanje odnosov med državama v času njegovega predsedniškega mandata. Readova trdi, da njene izkušnje iz dela z Bidnom pojasnjujejo trenutno nizko raven diplomatskih odnosov med Washingtonom in Moskvo. Po njenih besedah Biden Rusije nikoli ni obravnaval kot partnerice, temveč kot nasprotnico, kar se je po njenem mnenju odražalo v vseh fazah njegove politične kariere. Njene izjave sicer prihajajo v času močno zaostrenih geopolitičnih razmer, vendar ponujajo vpogled v to, kako nekdanji sodelavci interpretirajo razvoj ameriške zunanje politike pod njegovim vodstvom.

Uradna delegacija ameriškega Zveznega preiskovalnega urada (FBI) je med 4. in 6. januarjem obiskala Kraljevino Maroko, kjer se je podrobno seznanila z varnostnimi protokoli za prihajajoče nogometno prvenstvo afriški pokal narodov (AFCON). Delegacijo sta vodila Douglas Olson, direktor operacij v oddelku za storitve posredovanja na terenu, in Kevin Kowalski, namestnik direktorja skupine za posredovanje v nujnih primerih. Gostitelji na maroški Generalni direkciji za nacionalno varnost (DGSN) so ameriškim kolegom predstavili celovite načrte za zagotavljanje javne varnosti in zaščite udeležencev mednarodnega športnega dogodka. Obisk poudarja pomen mednarodnega sodelovanja pri varovanju velikih športnih prireditev, ki so zaradi svoje narave izpostavljene varnostnim tveganjem. Ameriški strokovnjaki so pregledali logistične in operativne ureditve, ki jih je pripravil Maroko, kar odraža tesno strateško partnerstvo med državama na področju boja proti terorizmu in zagotavljanja stabilnosti. Maroške varnostne sile so ob tem izpostavile svoje izkušnje pri obvladovanju množic in preprečevanju incidentov, kar je ključno za uspešno izvedbo prvenstva, ki bo pritegnilo obiskovalce z vsega sveta.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v intervjuju za Bloomberg poudaril nujnost ponovne vključitve Turčije v program ameriških lovcev pete generacije F-35. Po njegovih besedah bi ta korak ne le okrepil dvostranske odnose z Združenimi državami Amerike, temveč tudi znatno izboljšal obrambno sposobnost in varnost celotnega Severnoatlantskega zavezništva. Erdogan je izključitev svoje države iz projekta označil za nepravično in izrazil pričakovanje, da se bodo odnosi z Washingtonom pod vodstvom novega predsednika Donalda Trumpa premaknili na bolj konstruktivno raven. Ankara se s Washingtonom že dlje časa spopada z diplomatskimi nesoglasji, ki so se poglobila po turškem nakupu ruskega protiletalskega sistema S-400, zaradi česar so ZDA Turčijo leta 2019 izključile iz programa F-35. Erdogan je razkril, da je o vprašanju vrnitve sistemov S-400 v Rusijo že osebno razpravljal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Turčija si zdaj prizadeva najti rešitev, ki bi ji omogočila prejem že plačanih letal F-35 in hkrati posodobitev svoje flote z nakupom letal F-16 Block 70, s čimer bi utrdila svojo vlogo ključne zaveznice v okviru Nata.

Med ameriškim napadom na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Nicolás Maduro je bil aretiran in prepeljan v zapor v New Yorku, kjer je bil posnet pred premestitvijo v celico z raperjem Puff Daddyjem. New York Times analizira pravne vidike ameriškega posredovanja v Venezueli in jo primerja s posredovanjem v Panami leta 1989.

Madžarski predsednik vlade Viktor Orban je v svojem zadnjem nagovoru poudaril, da so dogodki v začetku letošnjega leta jasen opomin na neizbežen propad liberalnega svetovnega reda. Po njegovih besedah je izvolitev Donalda Trumpa za predsednika Združenih držav Amerike pomenila končni udarec dosedanjemu mednarodnemu sistemu, ki temelji na liberalnih načelih. Orban meni, da se novi svetovni red šele oblikuje, kar prinaša obdobje večje nepredvidljivosti in zahtevnih izzivov za mednarodno skupnost. Madžarski premier je ob tem izpostavil, da so pred Madžarsko ključni dnevi, ko se bo morala država prilagoditi hitro spreminjajočim se geopolitičnim razmeram. V svoji izjavi, ki jo je podal sredi napetosti, povezanih z razmerami v Venezueli in predsednikom Nicolasom Madurom, je nakazal, da Madžarska vidi priložnost v preoblikovanju globalnih zavezništev. Orbanova retorika odraža njegovo dolgotrajno kritiko zahodnih liberalnih institucij in napoveduje tesnejše usklajevanje s politikami, ki jih zagovarja nova ameriška administracija.

Izraelske sile so v dveh ločenih napadih v Gazi ubile najmanj štiri Palestince, pri čemer so trdile, da so zadeli lokacijo za izstrelitev raket. Agencija za civilno zaščito v Gazi je poročala o najmanj 13 ubitih v izraelskih napadih, med njimi pet otrok. Od začetka prekinitve ognja 10. oktobra je bilo v izraelskih kršitvah ubitih najmanj 425 Palestincev, 1206 pa je bilo ranjenih.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je na srečanju z veleposlanikom Belorusije v Rusiji Aleksandrom Rogožnikom podal oceno gospodarskega sodelovanja med državama v letu 2025. Lukašenko je razvoj trgovinskih odnosov z Rusko federacijo ocenil kot pozitiven, vendar je hkrati opozoril, da zastavljeni načrti niso bili v celoti izpolnjeni. Po poročanju tiskovne agencije BelTA je predsednik poudaril pomen ruskega trga za belorusko gospodarstvo, a izpostavil potrebo po dodatnem prirastu in okrepitvi medsebojnih odnosov v prihodnje. Kljub splošnemu zadovoljstvu z doseženimi rezultati je Lukašenko izrazil določeno mero nezadovoljstva nad trenutno ravnjo odnosov, saj meni, da obstaja še neizkoriščen potencial za poglobitev integracije. Srečanje je služilo kot pregled strateških usmeritev za leto 2025, pri čemer ostaja Rusija ključna zunanjetrgovinska partnerica Belorusije, vendar si Minsk prizadeva za učinkovitejšo realizacijo dogovorjenih ekonomskih ciljev in odpravo ovir, ki so preprečile popolno uresničitev lanskega načrta.

Tajvan je v letu 2025 zabeležil dramatičen porast kibernetskih vdorov, ki so po navedbah tajvanske nacionalne varnostne agencije (NSB) izvirali predvsem s kitajske celine. Po uradnih podatkih je otok dnevno v povprečju beležil približno 2,63 milijona napadov, kar na letni ravni predstavlja več kot 960 milijonov incidentov. V primerjavi s prejšnjim letom se je intenzivnost teh dejanj povečala za šest odstotkov. NSB v svojem poročilu neposredno odgovornost pripisuje kitajski t. i. kibernetski vojski, ki sistematično cilja na tajvansko kritično infrastrukturo, vladne ustanove in tehnološki sektor. Povečanje števila napadov kaže na stopnjevanje digitalnega pritiska Pekinga na otok, ki ga Kitajska še vedno obravnava kot del svojega ozemlja. Tajvanske oblasti opozarjajo, da so ti vdori del širše strategije hibridnega vojskovanja, katere namen je destabilizacija družbe in preizkušanje obrambnih zmogljivosti otoka.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto v posnetem nagovoru poudaril, da se Islamska republika Iran ne bo podredila pritiskom, s čimer se je odzval na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o pomoči protestnikom. Napetosti v državi so narasle po večdnevnih nemirih, ki jih je sprožila visoka inflacija, organizacije za človekove pravice pa poročajo o strmem porastu števila aretacij udeležencev protestov. Hamenej je v svojem nastopu odločno zavrnil možnost kakršnega koli popuščanja pred zahtevami demonstrantov ali zunanjimi pritiski. Dogajanje v Iranu se je dodatno zaostrilo po tistem, ko je ameriški predsednik napovedal pripravljenost na vojaško posredovanje v primeru uporabe smrtonosne sile proti mirnim protestnikom. Iranske oblasti proteste pripisujejo delovanju tujih sovražnikov, medtem ko se prebivalstvo spopada s kritičnimi gospodarskimi razmerami. Naraščajoča gospodarska kriza in ostra retorika med Teheranom in Washingtonom povečujeta tveganje za nadaljnjo destabilizacijo celotne regije.

Po ZDA so se razširili protesti zaradi usodnega streljanja v Minneapolisu, kjer je agent ICE ubil 37-letno žensko. Protesti so potekali tudi v Milwaukeeju, Richmondu in Detroitu, kjer so se zbrali protestniki, prižigali sveče in zahtevali odgovornost za dejanje agenta ICE. V Richmondu so protestniki obsodili streljanje neoborožene ženske. V Detroitu je incident sprožil zaskrbljenost glede ravnanja agentov ICE.

Ameriški republikanci so v kongresu izrazili široko podporo predsedniku Donaldu Trumpu glede vojaškega posredovanja v Venezueli, kljub redkim glasovom nestrinjanja znotraj gibanja MAGA. Do enotnosti stranke prihaja v času, ko so Združene države Amerike po vojaški operaciji in zajetju Nicolása Madura prevzele upravljanje države v prehodnem obdobju. Republikanski zakonodajalci so Trumpova dejanja označili za nujna pri zagotavljanju nacionalne varnosti in demokratične tranzicije v regiji. Na drugi strani je Delcy Rodríguez, ki je po zajetju Madura prevzela vodenje venezuelskih oblasti, ostro zanikala kakršne koli dogovore z Washingtonom. Poudarila je, da v državi obstaja le en predsednik, in dejanja ZDA označila za razgaljenje resničnih namenov ameriške administracije po prevzemu nadzora nad venezuelskimi viri. Napetosti med državama ostajajo na vrhuncu, saj ameriška stran vztraja pri vzpostavitvi prehodne uprave pod svojim okriljem, medtem ko preostanek venezuelskega vodstva to označuje za nezakonito okupacijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sredo poudaril, da je Ukrajina izpolnila svoje obveznosti v dosedanjih pogajanjih, zato zavrača kakršne koli nove zahteve, ki bi jih Rusija ali mednarodna skupnost poskušale uveljaviti v mirovnem procesu. Kljub stopnjevanju napadov na ukrajinsko ozemlje je Zelenski izrazil pripravljenost na pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Do tega prihaja v času, ko se njuni uradniki spopadajo z dvema najbolj zapletenima vprašanjema: usodo okupiranih ozemelj in prihodnjimi varnostnimi jamstvi. Novi vodja kabineta ukrajinskega predsednika je poročal o konkretnih rezultatih pogovorov z zahodnimi zavezniki, kar nakazuje na tesnejše usklajevanje strategije pred morebitnim novim vrhom. Donald Trump je v nedavnem intervjuju za New York Times nakazal, da so Združene države Amerike pripravljene podpreti dolgoročno obrambo Ukrajine. Trump je izrazil prepričanje, da Rusija po doseženem dogovoru ne bo več izvajala napadov, kar predstavlja spremembo v njegovi retoriki glede prihodnosti konflikta. Diplomatska prizadevanja so se okrepila po novih obsežnih ruskih zračnih napadih, ki so Zelenskega spodbudili k pozivu Trumpu, naj nemudoma ukrepa. Pogajalci se trenutno osredotočajo na vprašanje ozemeljske celovitosti, pri čemer Kijev vztraja pri spoštovanju mednarodno priznanih meja, medtem ko se v ozadju pripravljajo podlage za srečanje na najvišji ravni med ameriškim in ukrajinskim predsednikom.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, napovedal vzpostavitev ameriške uprave v Venezueli. Trump je pojasnil, da bodo Združene države upravljale državo vse do dosežene ustrezne tranzicije oblasti, hkrati pa je napovedal, da bodo ameriška naftna podjetja prevzela nadzor nad venezuelskimi zalogami nafte. Operacija, ki je bila uradno izvedena pod pretvezo boja proti trgovini z drogami, po Trumpovih besedah predstavlja oživitev Monrojeve doktrine. Predsednik Trump je izpostavil, da so Združene države odločene popraviti stanje v venezuelskem naftnem sektorju, ki ga je označil za neuspešnega. V okviru nove politike bodo največje ameriške naftne družbe v obnovo dotrajane energetske infrastrukture vložile več milijard dolarjev. Ta poteza sledi obdobju zaostrovanja sankcij in blokad, ki so ohromile venezuelsko gospodarstvo, zdaj pa ZDA z neposrednim nadzorom nad viri načrtujejo stabilizacijo proizvodnje črnega zlata v svoj prid.

Severnokorejski voditelj Kim Džong Un je nadzoroval izstrelitev naprednih hipersoničnih raket, kar so državni mediji utemeljili kot nujen odgovor na zaostrene geopolitične razmere in nedavne mednarodne dogodke. Preizkus, ki se je odvil v nedeljo, predstavlja prvo severnokorejsko raketno dejavnost v letu 2026. Pjongjang je ob tem uporabo novega orožja neposredno povezal z ameriško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike pridržale predsednika Nicolasa Madura. Severnokorejsko zunanje ministrstvo je dejanje Washingtona označilo za brutalno kršitev suverenosti in dokaz o brezobzirnosti ameriške politike. Kim Džong Un je poudaril, da je bil dosežen znaten napredek pri pripravi jedrskih sil na dejanske vojaške operacije. Po poročanju uradne tiskovne agencije KCNA je cilj teh dejavnosti vzpostavitev visokorazvite jedrske sile za odvračanje, ki bi preprečila morebitne poskuse strmoglavljenja režima, podobne tistim v Latinski Ameriki. Hipersonični sistem, ki so ga prvič testirali oktobra lani, velja za ključen del severnokorejske vojaške modernizacije. Pjongjang že desetletja trdi, da so njegovi oboroževalni programi izključno obrambne narave, namenjeni zaščiti pred ameriško agresijo.

Združene države Amerike so v obsežni vojaški operaciji z imenom 'Absolute Resolve' zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cílio Flores. Operacija, ki se je začela v petek pozno zvečer, je vključevala več kot 150 zrakoplovov, vključno z bombniki in lovci, ki so poleteli iz 20 vojaških baz po vsem zahodnem polobli. Po navedbah generala Daniela Caina, načelnika združenega štaba oboroženih sil ZDA, sta Maduro in Floresova trenutno v pridržanju na ladji ameriške mornarice, ki pluje proti New Yorku. Napad so podprle obveščevalne dejavnosti agencije CIA, ki je v venezuelsko vlado infiltrirala obveščevalce. Ti so mesece spremljali Madurove premike, navade in varnostne protokole. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da je Maduro poskušal pobegniti, vendar mu je zmanjkalo časa, hkrati pa je dodal, da bi operacija lahko bila za odstavljenega voditelja tudi usodna. Siloviti nočni letalski napadi so pred samim zajetjem pretresli prestolnico Caracas in njeno okolico.

Donald Trump je ponovil svojo izjavo, da Združene države potrebujejo Grenlandijo zaradi lastne varnosti, in to kljub pozivom danske premierke, naj ZDA prenehajo s tovrstnimi grožnjami. Poleg Grenlandije je Trump začel groziti še Kubi in Iranu, kar nakazuje na vse bolj odločno držo pri uveljavljanju ameriških interesov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sklopu kadrovskih sprememb, ki so potekale pred obiskom Pariza, zamenjal vodjo varnostne službe SBU Vasilija Maljuka. Maljuk naj bi se po novem posvetil posebnim operacijam. Poleg tega je Zelenski imenoval nekdanjo kanadsko finančno ministrico Chrystio Freeland za ekonomsko svetovalko.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v svojem zadnjem odzivu ponovno izrazil javno podporo protivladnim protestom v Iranu. Njegove izjave so v Teheranu interpretirali kot neposredno spodbujanje nemirov in vmešavanje v notranje zadeve države, iranski uradniki pa so se na njegove besede odzvali z opozorili o nesprejemljivosti takšne retorike. Trumpovo stališče stopnjuje napetosti med državama, saj ameriški predsednik ne le podpira protestniška gibanja, temveč s svojimi objavami na družbenih omrežjih namiguje na možnost aktivnejše vloge ZDA pri zaščiti udeležencev protestov. Iranski politični vrh, vključno z nekdanjimi ministri in diplomati, je te napovedi označil za poskus spodbujanja državljanske vojne, kar še dodatno zaostruje že tako krhke diplomatske odnose med Washingtonom in Teheranom.

Slovaški premier Robert Robert Fico je v svojem zadnjem video nagovoru ostro kritiziral trenutno politiko Evropske unije do Rusije in opozoril, da bi ta lahko unijo pripeljala do roba prepada. Po Ficovih besedah so dosrejšnji ukrepi, ki vključujejo finančno pomoč Ukrajini v višini 280 milijard evrov, številne svežnje sankcij in zamrznitev ruskega premoženja, nevarni za prihodnost evropske povezave. Fico meni, da sovraštvo do Rusije narekuje odločitve Bruslja, ki bi po njegovem mnenju lahko imele nepopravljive posledice za države članice. Slovaški premier se je posebej obregnil ob potrjene vojaške kredite in finančno podporo, ki jo Evropska unija namenja Ukrajini za vojno z Rusijo. Njegove izjave odražajo naraščajoča razhajanja znotraj unije glede vprašanja vojaške pomoči in gospodarskih omejitev proti Moskvi. Fico, ki je znan po svojem zadržanem odnosu do nadaljnjega oboroževanja Ukrajine, je s tem ponovno poudaril suverenistično držo Slovaške znotraj evropskih institucij, hkrati pa opozoril na tveganja, ki jih prinaša stopnjevanje napetosti z Rusijo.

Ameriški predsednik Donald Trump in tehnološki milijarder Elon Musk sta se konec tedna sešla na zasebni večerji, ki se je je udeležila tudi prva dama Melania Trump. Srečanje, o katerem je Musk poročal na družbenem omrežju X, velja za simbolično potrditev njunega zavezništva po lanskem obdobju napetosti in javnih nesoglasij. Musk je ob objavi fotografije z večerje zapisal, da bo leto 2026 »izjemno«, kar nakazuje na tesno sodelovanje med najbogatejšim človekom na svetu in ameriško administracijo. Predsednik Trump je v izjavah po srečanju pohvalil Muskove dosežke in ga označil za »80-odstotnega supergenija«, pri čemer je pripomnil, da je tudi takšnim ljudem dovoljeno delati napake. Večerja se je zgodila le nekaj dni po dramatičnih dogodkih v Venezueli, kjer so ameriške posebne enote zajele predsednika Nicolása Madura. Musk, ki je bil v preteklosti kritičen do Madurovega režima, je s svojo prisotnostjo ob predsedniku v tem ključnem zunanjepolitičnem trenutku utrdil svojo vlogo neformalnega svetovalca v Washingtonu.

V javnost so prišle podrobnosti o načrtovani ameriški vojaški operaciji z imenom "Popolna odločnost" (Absolute Resolve), katere cilj je bil zajetje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Po poročanju časnika The New York Times so ameriški strategi prvotno predvideli izvedbo operacije v času božično-novoletnih praznikov. Glavni razlog za takšen časovni okvir je bila domneva, da bo venezuelska obramba v tem obdobju oslabljena, saj naj bi bili številni visoki vladni uradniki in pripadniki vojske na dopustih oziroma odsotni z dolžnosti. Načrt, ki ga je podpirala administracija takratnega predsednika Donalda Trumpa, je temeljil na taktični prednosti presenečenja v času, ko je pripravljenost venezuelskih sil običajno nižja. Dokumenti razkrivajo, da so Združene države Amerike resno preučevale možnosti za neposredno odstranitev Madura z oblasti, pri čemer so izkoriščale praznični čas kot ključni dejavnik za uspeh misije. Kljub podrobnemu načrtovanju operacija v takšni obliki ni bila izvedena, vendar razkritja osvetljujejo stopnjo pripravljenosti Washingtona na radikalne posege v latinskoameriški državi.

Severna Koreja je v nedeljo izvedla prve letošnje preizkuse hipersoničnih raket, s čimer je nadaljevala svoj program razvoja naprednega oboroževanja. Po navedbah severnokorejskih državnih medijev, na katere se sklicuje tiskovna agencija Reuters, so rakete zadele cilje v morju približno 1000 kilometrov vzhodno od obale Korejskega polotoka. Preizkusu je osebno prisostvoval severokorejski voditelj Kim Džong Un. Dogodek predstavlja zaostritev regionalnih napetosti, saj gre za prvi tovrstni incident v letošnjem letu. Po poročanju agencije AFP je Kim Džong Un ob robu testiranj podal izjave, s katerimi se je posredno odzval na nedavno ameriško posredovanje v Venezueli. Severnokorejski režim hipersonično tehnologijo ocenjuje kot ključno za prebijanje sodobnih protiraketnih ščitov, kar povzroča zaskrbljenost v sosednjih državah in mednarodni skupnosti.

Po prihodu v letalsko bazo Stewart severno od New Yorka, so vklenjenega Nicolása Maduroja z helikopterjem prepeljali na Manhattan. Pričakuje se, da ga bodo premestili v Metropolitanski center za pridržanje (MDC) v Brooklynu, kjer bo potekal sodni postopek proti njemu.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bi Združene države Amerike lahko izvedle nove vojaške napade v Nigeriji, če se bodo uboji kristjanov v tej afriški državi nadaljevali. Napoved sledi nedavnim operacijam ameriške vojske, ki so bile usmerjene proti skrajnežem, povezanim s tisto, kar Washington opredeljuje kot Islamsko državo. Čeprav so nigerijski uradniki potrdili, da so bili napadi vnaprej načrtovani in usmerjeni proti terorističnim celicam, Abuja vztrajno zavrača trditve o sistematičnem pregonu krščanske manjšine v državi. Trumpove izjave, ki jih je podal v intervjuju za New York Times, so neposreden odziv na stopnjevanje nasilja v regiji. Potrdil je, da so bile v preteklih operacijah uničene militantne skupine, vendar natančno število žrtev ostaja neznano. Predsednik je poudaril, da bo zaščita verskih skupnosti ostala prednostna naloga ameriške zunanje politike pod njegovo administracijo, kar nakazuje na morebitno nadaljnje vojaško udejstvovanje na afriški celini. Odnosi med Washingtonom in Abujo so zaradi teh napovedi pod preizkušnjo, saj nigerijska stran poudarja suverenost pri reševanju notranjih varnostnih vprašanj. Kljub potrditvi sodelovanja pri nekaterih vojaških operacijah, nigerijske oblasti opozarjajo, da ameriško interpretiranje verskih napetosti morda ne odraža zapletene realnosti na terenu, kjer se spopadajo različne oborožene skupine.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je po aretaciji s soprogo Silio Flores prispel v letalsko bazo nacionalne garde Stewart v New Yorku. Po poročanju ameriške mreže CNN so ga tja prepeljali z letalom pod strogim varovanjem zveznih organov, potem ko so Združene države Amerike proti njemu sprožile obtožbe zaradi narkoterorizma. To dejanje predstavlja vrhunec večletnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj so ameriške oblasti Madura že dalj časa obravnavale kot vodjo mednarodne kriminalne združbe. Pričakuje se, da bo Maduro prihodnji teden stopil pred zvezno sodišče na Manhattnu, kjer se bo spopadel z obtožbami glede trgovine z drogami in nedovoljenega posedovanja orožja. Ameriško ministrstvo za pravosodje mu očita sodelovanje z militantnimi skupinami, s katerimi naj bi preplavljal ameriški trg s kokainom. Njegov prihod v Združene države Amerike v lisicah pomeni zgodovinski precedens, saj gre za enega redkih primerov, ko je bil aktualni voditelj države pridržan in priveden pred ameriško sodstvo zaradi obtožb organiziranega kriminala.

Viktor Orbán je na mednarodni novinarski konferenci, ki se je je udeležilo 63 uredništev, predstavil vladne načrte za leto 2026. Ocenil je tudi mednarodne razmere in odgovarjal na vprašanja domačih in tujih medijev. István Hollik je izpostavil rekordno udeležbo, s čimer je zavrnil trditve o mednarodni izolaciji Orbána. Orbán je izjavil, da Madžarska ne bo sprejela niti enega migranta.

V New Yorku je v nedeljo, 4. januarja, okoli polnoči pristalo letalo s pridržanim predsednikom Venezuele Nicolasom Madurom in njegovo soprogo Cilio Flores. Letalo je pristalo v vojaški bazi nacionalne garde Stewart, kjer so ga pričakale močne varnostne sile, vključno s pripadniki agencije DEA. Po navedbah ameriških uradnikov so Madura z letališča z vuklenimi rokami in pod strogim nadzorom prepeljali s helikopterjem v mesto, kjer so izvedli postopek identifikacije in registracije pridržane osebe. Maduro bo po opravljenih postopkih nameščen v zveznem priporu Metropolitan Detention Center. Pred zvezno sodišče na Manhattnu naj bi stopil najpozneje do ponedeljka zvečer po lokalnem času. Obtožnica proti venezuelskemu voditelju vključuje resna kazniva dejanja, povezana s trgovino z drogami in nezakonitim posedovanjem orožja. Njegova aretacija in izročitev Združenim državam Amerike predstavljata velik preobrat v diplomatskih odnosih med državama in bi lahko imela daljnosežne posledice za politično stabilnost v Latinski Ameriki.

Ameriški zunanji minister Marco Rubio je kubansko vlado označil za "ogromno težavo", kar se je zgodilo le dan po tem, ko so posebne sile Združenih držav Amerike v vojaški operaciji zajele in iz Venezuele odpeljale predsednika Nicolasa Madura. Kubanske oblasti so to dejanje ostro obsodile in ga označile za kriminalno dejanje ter grobo kršitev mednarodnega prava in ustanovne listine Združenih narodov. Zunanji minister Rubio je s svojimi izjavami nakazal, da bi Kuba lahko postala naslednja tarča ameriške zunanje politike v regiji, potem ko je administracija Donalda Trumpa uspešno izvedla operacijo odstranitve venezuelskega voditelja. Dogajanje predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti v Latinski Ameriki, kjer so ZDA v zadnjem obdobju krepile svojo vojaško prisotnost. Medtem ko Washington poudarja potrebo po demokratičnih spremembah in stabilnosti, Havana opozarja na ameriško agresijo in imperialistične težnje po nadzoru nad naravnimi viri v regiji. Zajetje Madura je sprožilo diplomatski val protestov s strani zaveznic Venezuele, vključno s Kubo, ki v dejanju vidi nevaren precedens za suverenost držav v Karibskem morju. Ameriška stran pa vztraja, da je bila odstranitev Madura nujna za vzpostavitev reda, pri čemer Rubiove besede o Kubi napovedujejo nadaljnje pritiske na komunistično vlado v Havani.

Guvernerka Južne Dakote Kristi Noem je naznanila, da bodo venezuelski migranti, ki v Združenih državah Amerike bivajo pod statusom začasne zaščite (TPS), lahko zaprosili za begunski status oziroma azil. Ta poteza sledi njeni predhodni odločitvi, s katero je končala program začasne zaščite za približno 600.000 Venezuelcev, ki so to obliko statusa pridobili pod administracijo predsednika Joeja Bidna. Nova uredba omogoča migrantom, da kljub prekinitvi prejšnjega programa iščejo pravno pot do zaščite preko azilnih postopkov. Odločitev guvernerke Noem predstavlja pomemben zasuk v migracijski politiki zvezne države, saj neposredno vpliva na usodo številnih posameznikov, ki so v državi iskali zatočišče pred politično in gospodarsko krizo v Venezueli. S tem se odpira vprašanje prihodnje integracije in pravne varnosti venezuelskih državljanov v tem delu ZDA.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je za nedeljo, 4. januarja 2024, sklical nujno sejo Sveta za nacionalno varnost v stavbi predsedstva v Beogradu. Seja je bila sklicana zaradi, po besedah urada predsednika, nepredstavljivih mednarodnih zločinov na svetovni politični sceni, ki bi lahko resno ogrozili regionalno in globalno stabilnost. Čeprav podrobnosti o specifičnih dogodkih, ki so botrovali sklicu, niso bile javno razkrite, se pričakuje, da bodo člani sveta razpravljali o trenutnih varnostnih izzivih in potencialnih posledicah za Srbijo. Srečanje, ki se je pričelo ob 10. uri dopoldne, je potekalo za zaprtimi vrati, kar odraža resnost situacije po mnenju srbskega državnega vrha. Gre za odziv na zaostrene razmere na mednarodnem parketu, ki po Vučićevih navedbah zahtevajo takojšnjo analizo nacionalnih varnostnih organov. Srbska javnost in regija z zanimanjem pričakujeta morebitne uradne izjave po koncu zasedanja, saj takšni nujni sklici pogosto nakazujejo na premike v zunanji politiki ali odzive na večje krize v sosedstvu oziroma v širšem mednarodnem prostoru.

Donald Trump je zagrozil začasni predsednici Venezuele, Delcy Rodriguez, z višjo ceno od tiste, ki jo je plačal Maduro, če ne bo ravnala "pravilno". Dmitrij Medvedjev je poteze Trumpa v Venezueli označil za nezakonite, a skladne z interesi ZDA. Evropska unija, vključno s Slovenijo, je pozvala k spoštovanju volje venezuelskega ljudstva in k zadržanosti vpletenih strani.

Danska se je odzvala z ogorčenjem na objavo Katie Miller, soproge Stephena Millerja, svetovalca ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Na družbenih omrežjih je delila sliko Grenlandije v barvah ameriške zastave in z napisom "Spoedig" (kmalu).

Bela hiša je sporočila, da Donald Trump in njegova ekipa preučujeta različne načine za pridobitev Grenlandije, pri čemer je uporaba ameriške vojske vedno ena izmed možnosti. Voditelji velikih evropskih sil in Kanade so izrazili podporo Grenlandiji in poudarili, da otok pripada svojemu narodu.

V grškem političnem prostoru se je razplamtel oster spor med opozicijo in vlado premierja Kiriakosa Micotakisa glede dogajanja v Venezueli. Nekdanji premier Aleksis Cipras in drugi opozicijski voditelji so Micotakisu očitali politično strahopetnost ter preveliko podredljivost zaveznikom po njegovih izjavah o vojaški operaciji Združenih držav Amerike v tej latinskoameriški državi. Opozicija trdi, da vlada z napadi na Ciprasa zgolj prikriva svojo nezmožnost obrambe nacionalnih interesov in kršitev mednarodnega prava. Kritike so se stopnjevale po uradnih odzivih iz palače Maksimos, ki so jih v Ciprasovem krogu označili za politično vulgarne in polne teorij zarot. Po mnenju opozicijskih strank se grška vlada neustrezno odziva na vojaško posredovanje v Venezueli, s čimer naj bi ogrozila ugled Grčije kot zagovornice mednarodne zakonitosti. Spor poudarja globoko polarizacijo v grški politiki, kjer se zunanjepolitična vprašanja pogosto uporabljajo za notranjepolitična obračunavanja med vladajočo Novo demokracijo in opozicijsko Sirizo.

Vplivni svetovni mediji, vključno z ameriškim časnikom The New York Times, so v zadnjih dneh ostro obsodili odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa za vojaško posredovanje v Venezueli. Kritiki opozarjajo, da je vojaška akcija, ki se je začela s kopenskimi napadi konec lanskega decembra, nezakonita, nepremišljena in v neposrednem nasprotju s Trumpovimi predvolilnimi obljubami o končanju tujih vojn. Nemški mediji so pri tem izpostavili, da predsednikova politika temelji na pravici močnejšega, kar resno ogroža obstoječo mednarodno ureditev. Operacija, ki jo je Trump utemeljil kot del boja proti trgovini z drogami, je povzročila zaskrbljenost glede prihodnjih korakov Washingtona v regiji. Analitiki poudarjajo, da bi lahko Trumpova hibris oziroma pretiran ponos privedla do usodnih posledic za njegovo administracijo. Medtem ko Washington trdi, da so cilji operacije izključno logistični objekti in infrastruktura za tihotapljenje, kritiki v ameriškem kongresu in mednarodni javnosti opozarjajo na nevarnost destabilizacije celotne Latinske Amerike.

Češki predsednik Petr Pavel se je v sredo udeležil zasedanja Sveta za nacionalno varnost (BRS), kjer so razpravljali o ključnih varnostnih vprašanjih države. To je bilo prvo srečanje sveta v novi sestavi, osrednja tema pogovorov pa je bila prihodnost češke pobude za nabavo streliva. Gre za strateški projekt, v okviru katerega Češka republika posreduje pri dobavi streliva velikega kalibra za ukrajinske oborožene sile, ki se spopadajo z rusko agresijo. Urad predsednika republike je potrdil, da je bila udeležba Pavla namenjena uskladitvi zunanjepolitičnih in obrambnih prednostnih nalog države. Poleg vprašanj o nadaljnji podpori Ukrajini so člani sveta obravnavali tudi trenutne varnostne razmere v Evropi in pripravljenost čeških obrambnih struktur na morebitne hibridne grožnje. Sodelovanje predsednika na takšnih sejah poudarja pomen, ki ga Češka pripisuje kontinuiteti vojaške pomoči in utrjevanju svoje vloge znotraj zavezništva Nato.

Severnokorejska tiskovna agencija KCNA je poročala, da je Severna Koreja 4. januarja 2024 izvedla preizkus hiperzvočnih raket.

Ameriški režiser dokumentarnih filmov Reginald Tremblay, ki se je pred šestimi leti preselil na polotok Krim, je napovedal, da bo predsednika Ruske federacije Vladimirja Putina zaprosil za rusko državljanstvo. Tremblay od marca 2020 živi v Jalti, leta 2025 pa je pridobil dovoljenje za stalno prebivanje. Režiser je svojo odločitev utemeljil z željo po trajnem bivanju v državi, kjer je po lastnih navedbah našel resnico o statusu Krima in se aktivno vključil v lokalno družbo. Tremblay se na Krimu posveča snemanju dokumentarnih filmov o življenju na polotoku in izvaja prostovoljsko delo v centru »Vmešte« v Jalti, ki pomaga mladim s posebnimi potrebami. Poleg tega je ustanovitelj in koordinator organizacije »Prijatelji Krima v ZDA«. Njegov primer sledi širšemu trendu selitev nekaterih državljanov zahodnih držav v Rusijo, kar rusko zunanje ministrstvo interpretira kot iskanje varnega zavetja pred vrednotami »neprijaznih držav«.

Ameriške posebne sile so v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za »briljantno«, se je odvila po mesecih stopnjevanja pritiskov in tajnega načrtovanja. Maduro je bil po zajetju prepeljan na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, nato pa z letalom v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mamili in nezakonitem posedovanju orožja. Ameriško pravosodno ministrstvo je potrdilo, da je bila proti Maduru in njegovi soprogi vložena nova obtožnica v južnem okrožju New Yorka. Po navedbah generalne tožilke Pam Bondi bosta obtoženca »občutila ves gnev ameriškega pravosodja«. Medtem ko v delih venezuelske diaspore in nekaterih latinskoameriških državah poročajo o proslavljanju, so Rusija, Kitajska in Združeni narodi izrazili resno zaskrbljenost zaradi kršitve mednarodnega prava in suverenosti Venezuele. V samem Caracasu so po napadih, ki so zahtevali najmanj 40 žrtev, razglasili izredne razmere, vodenje države pa je začasno prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez, ki je dejanje označila za barbarsko ugrabitev.

Nicolása Madura so po prihodu v New York zaprli v zapor v Brooklynu, kjer so v preteklosti bili zaprti tudi znani glasbeniki, kot je R. Kelly. Trump je izjavil, da bodo ZDA »vodile« Venezuelo in tam vzpostavile red. Zaradi zajetja Madura se pojavljajo nova geopolitična tveganja za vlagatelje. V Amsterdamu in Madridu so potekali protesti proti »imperialistični agresiji«.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila v soboto, 3. januarja 2026, zajeta v obsežni vojaški operaciji ameriških posebnih enot Delta Force v Caracasu. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki so jo spremljali siloviti zračni napadi na ključne cilje v venezuelski prestolnici, označil za "briljanten uspeh". Po navedbah ameriških uradnikov so pripadniki elitnih enot Madura in njegovo soprogo odpeljali neposredno iz njune spalnice, ju s helikopterjem prepeljali na vojaško ladjo USS Iwo Jima, od tam pa v New York. Ameriško pravosodno ministrstvo je proti Maduru in Floresovi že vložilo novo obtožnico, ki ju bremeni narkoterorizma, uvoza kokaina v Združene države Amerike ter nezakonitega posedovanja orožja. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo vzpostavljen varen in pravičen prehod oblasti. Ob tem je poudaril, da bodo ameriška naftna podjetja pomagala obnoviti uničeno infrastrukturo in izkoristiti bogate zaloge nafte. Medtem ko del venezuelske opozicije in izseljencev slavi padec režima, so Rusija, Kitajska in Združeni narodi izrazili globoko zaskrbljenost zaradi kršitve mednarodnega prava in suverenosti Venezuele.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto naznanil, da so posebne enote oboroženih sil ZDA v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah Bele hiše so Madura že prepeljali iz države, trenutno pa se nahaja na ameriški vojaški ladji na poti v New York, kjer ga čaka sodni postopek zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posedovanju orožja. Trump je operacijo označil za »zgodovinski dosežek«, ki ga po njegovem mnenju ni bilo moč videti že od druge svetovne vojne. Predsednik Trump je hkrati napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo zagotovljen varen in urejen prehod oblasti. V svojem nagovoru je poudaril, da nameravajo v državo nemudoma napotiti ameriška naftna podjetja, ki bodo sanirala energetsko infrastrukturo in ponovno vzpostavila črpanje nafte. Medtem ko so nekateri opozicijski voditelji in del prebivalstva v izgnanstvu novico sprejeli z navdušenjem, je venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez dejanje obsodila kot »ugrabitev« in poudarila, da Maduro ostaja edini zakoniti predsednik države. Mednarodna skupnost ostaja globoko razdeljena; Rusija, Kitajska in Iran so operacijo ostro obsodili kot nezakonito agresijo in kršitev mednarodnega prava.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriški vojaški operaciji, je Donald Trump dejal, da imajo ZDA nadzor nad Venezuelo in zagrozil Kolumbiji. Medtem ko se Maduro pripravlja na sojenje v New Yorku, prihodnost Venezuele ostaja negotova, saj Trump ni razkril načrtov za tranzicijo v državi. Aretacija Madura bi lahko imela velik vpliv na svetovno trgovino in gospodarstvo.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil je Donald Trump izjavil, da bodo ZDA »vodile Venezuelo«. Generalna državna tožilka Pam Bondi je napovedala, da se bosta Maduro in njegova žena Cilia Flores soočila s kazenskimi obtožbami v New Yorku. Kitajska je pozvala ZDA k izpustitvi Madura in prenehanju strmoglavljenja venezuelske vlade. Vršilec dolžnosti predsednika Venezuele je izjavil, da ima napad ZDA »sionistične podtone«.